PUSTNI KARNEVAL Z VELIKO ZGODOVINO

Bodite tudi vi del njega.

ZGODOVINA DOBOVSKEGA FAŠJENKA

Zgodovina pustovanja v Dobovi in okoliških vaseh sega daleč nazaj; po ustnem izročilu naših najstarejših krajanov  sega pustni karneval v čas njihovih prednikov.
Za vsako vas so bili značilni različni pustni običaji in liki. Vsak lik je imel svoj pomen. 

Do danes se je najbolje ohranila maska KOSCA, ki izvira iz vasi Loče. Poslanstvo slednjega je tudi raziskano, zato je postal zaščitni znak prireditev in simbol "DOBOVSKEGA FAŠJENKA".

V Velikem Obrežu so včasih imeli kosca, ki je bil nekoliko drugačen kot v Ločah. Značilno za Veliki Obrež pa je, da so popoldan obleke zamenjali za različne maškare, ki so vedno nosili dolge šibe ali prudovke.
Tudi vas Mihalovec je imela svoj pustni lik, ki so mu rekli nagačenec. Tudi zanje je bilo značilno to, da so nosili dolge šibe.
Kosec je tako edinstvena etnološka maska, ki je predstavljena na številnih karnevalih v Sloveniji, kakor tudi v tujini.

Maska KOSEC je oblečena v obleko iz domačega platna, hlače "BREGEŠE", široko srajco "RUBAČO", za vratom ima rdečo ruto "RUBIC". Na glavi ima visoko pokrivalo "TÜRN", ki je okrašen z raznobarvnimi trakovi "PONGLCI", na obrazu ima masko iz kartona -"LARFO". Za pasom ima pripete kravje zvonce, v roki pa drži koso, s katero odganja zimo.
Za kosci  pridejo na vas  orači, ki vlečejo plug in simbolizirajo rodovitnost polja. Za orači hodi gospodinja "BABCA", ki seje žito in terne, ter v košari nosi malico. Ko se orači zberejo k malici, gospodinja odpre košaro in iz nje skoči maček, ki jim je pojedel hrano.
Nekoč so bili kosci le neporočeni fantje, danes pa so lahko možje, žene in otroci.

V času pred pustom so se fantje zbrali, se dogovorili in začeli vaditi ples za pustno svadbo. Največkrat so se zbrali kar v kakšnem hlevu, kjer jih ni zeblo.
Na pustni ponedeljek se je začelo oznanjevanje pusta, ki je potekalo po vsej vasi. Vsak je imel eno palico, s katero je tolkel po kanti;  včasih so se tudi vozili. Oznanjanje je potekalo dolgo v noč. 
Zgodaj zjutraj na pustni torek so na vas najprej prišli KOSCI in za njimi ORAČI, nato so se preoblekli v pustno svatbo in plesali v vsaki hiši, pobirali so tudi denar in krofe.

Na pustno sredo je bilo žalovanje za pokojnim pustom (nagačil se je pust iz slame in stare obleke).
Na pustni četrtek pa se je organiziral pogreb, ki se je ponavadi končal s sežigom in branjem litanij, po pogrebu se je šlo od hiše do hiše z vozom, ter prosilo za domače pridelke (koruzo, krompir, fižol, jajca, mast, klobase in vino). Darila so potem prodali in tako zaslužili nekaj denarja.

Zamisel o organizirani pustni prireditvi sega v sredino sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se fanjtje iz Loč in Mihalovca združili in se poimenovali KISMIL - Karnevalski Izvršni Svet Mihalovca in Loč. Tako so prevzeli organizacijo pustovanja, ki je potekalo v obeh vaseh izmenično.
Hoteli so ohraniti tradicionalne pustne like in običaje in preprečiti izumrtje kulturne dediščine v okoliških vaseh. Dodali so tudi karnevalske like in na satiričen način predstavili aktualne dogodke iz domačega kraja in širše okolice. S tem so privabili veliko število zabave željnih obiskovalcev in si privoščili družbeno kritiko vsaj enkrat na leto.

Osrednji dogodek DOBOVSKEGA FAŠJENKA je bil vsekakor fašjenkov pogreb na pustni četrtek. Leta 1999 pa je pustovanje doživelo veliko spremembo, ko so prireditev raztegnili na devetdnevno praznovanje, ki se je pričelo na debeli petek z izidom težko pričakovanih pustnih novic in s prevzemom oblasti na občini Brežice. Organizacijo pustovanja je prevzela sakcija "FAŠJENK", ki je pod okriljem turističnega društva nadaljevala ohranjevanje kulture in etnografske tradicije.

Po debelem petku si sledijo razne zabave in tradicionalne prireditve, ki trajajo vse do sobote po pustu in se zaključijo z velikim mednarodnim karnevalom.
Omenjene prireditve in veliko prizadevanje zagnanih organizatorjev je pripeljalo do tega, da se je DOBOVSKI FAŠJENK razvil do neslutenih dimenzij, kar potrjuje sprejetje Dobove v veliko Združenje evropskih karnevalskih mest FECC - Federation European Carnival Cities. Temeljno vodilo članstva v FECC je izmenjava etnografskih in karnevalskih skupin v domovini in tujini na mednarodnih karnevalih. Ponosni smo tudi na sodelovanje z vsemi večjimi karnevali v Sloveniji. 
Uspelo nam je zagotoviti izmenjavo skupin ter s tem obogatiti že tako bogato kulturno dediščino mask in jih predstaviti številnim obiskovalcem, ki z zanimanjem spremljajo naše prireditve.
kosci_fasjenka_1fasjenk_dobova_zgodovina_1_1svatba_loce_98_1fasjenk_dobova_zgodovina_5_1orjaci_fasjenk_dobova_zgodovina_3_1svatba_loce_1980_2svatba_loce_1980_1sezig_pusta_3sezig_pusta_1kosci_fasjenka_2fasjenk_dobova_pogreb_3locka_konjenica_1964_1locki_grofje_1963_1sezig_pusta_2
ZAPRI

NAJVEČJI PUSTNI KARNEVAL

FAŠJENK DOBOVA je tradicionalni kulturni dogodek (pustni karneval), ki sodi med največje turistično-kulturne prireditve v tem delu Slovenije. To dokazuje tudi sprejetje v Združenje evropskih karnevalskih mest - FECC.

Da pa se v to združenje lahko včlani, je potrebno veliko dela, svežih in izvirnih idej ter ljudi, ki imajo za to posluh in so pripravljeni marsikatero uro žrtvovati za delo, ki je nagrajeno le s pozitivnim odzivom gledalcev. 

To pa je tudi največja nagrada, ki jo pripadniki Fašjenka dobijo.
In jim je najdragocenejša...

Pustni karneval z bogato zgodovino, bodite tudi vi del njega!
257256337144153330439335337338DSC_0285DSC_0287DSC_0317DSC_0248DSC_0261
ZDRUŽENJE EVROPSKIH KARNEVALSKIH MEST

PROGRAM

 Naj vam na kratko razložimo kaj se bo sploh dogajalo. Začeli bomo v petek 24 februarja, ko bodo ob sedmi uri zjutraj izšle pustne novice, nato sledi vrsta pomembnih dogodkov, ki nas bodo zaznamovali: Oglejte si celoten program
DSC_0619DSC_0669DSC09897DSC09961vzgojiteljice dobovski vrtec

BILO JE NEKOČ ...

Zgodovina pustovanja v Dobovi in okoliških vaseh sega daleč nazaj; po ustnem izročilu naših najstarejših krajanov  sega pustni karneval v čas njihovih prednikov.
Za vsako vas so bili značilni različni pustni običaji in liki. Vsak lik je imel svoj pomen. 

Do danes se je najbolje ohranila maska KOSCA, ki izvira iz vasi Loče. Poslanstvo slednjega je tudi raziskano, zato je postal zaščitni znak prireditev in simbol "DOBOVSKEGA FAŠJENKA". 

V Velikem Obrežu so včasih imeli kosca, ki je bil nekoliko drugačen kot v Ločah. Značilno za Veliki Obrež pa je, da so popoldan obleke zamenjali za različne maškare, ki so vedno nosili dolge šibe ali prudovke.

Preberite si več o zgodovini dobovskega Fašjenka.
fasjenk_dobova_zgodovina_2_1fasjenk_dobova_pogreb_1locka_konjenica_1963_1fasjenk_dobova_zgodovina_6_1fasjenk_dobova_zgodovina_4_1

Informacije

TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA
Sekcija Fašjenk
Ulica bratov Gerjovičev 48
8257 Dobova

Matična številka: 5231272000

Ivan Kovačič - 031 609 965

E: info@fasjenk-dobova.si

Imate vprašanje?

Sporočilo smo prejeli!

Spoštovani, sporočilo je bilo uspešno poslano. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Želimo vam lep dan,
www.lesnipeleti.eu
© 2017, fasjenk-dobova.si | O piškotkih